forum.MMA.si

Zakaj se odločiti za Koryu Budo?




Kaj sploh je Koryu Budo?



Japonske borilne veščine v grobem razdelimo na dva sklopa, in sicer na tiste, ki so nastale pred letom 1868 in na tiste, ki so nastale po letu 1868. Koryu Budo ali tradicionalne borilne veščine so vse tiste borilne veščine, ki so nastale pred letom 1868, medtem ko s terminom: Gendai Budo ali moderne borilne veščine označujemo vse borilne veščine, ki so se razvile po letu 1868.



Razlika med Koryu Budo in Gendai Budo


V kolikor želimo resnično razumeti razliko med obema sistemoma se moramo za trenutek ostaviti pri družbeno - političnem okolju, v katerem sta se razvijala. Večina borilnih veščin Koryu Budo - a, se je razvila v naslednjih dveh obdobjih japonske zgodovine, in sicer: Sengoku obdobju (1467 – 1573) in Azuchi – Momoyama obdobju (1573 - 1603). Obe obdobji zajemata približno 150 let nenehnega vojskovanja na japonskem v času kontinuirane državljanske vojne in vojne za ponovno združitev Japonske. Večina borilnih veščin Koryu Budo - a se je razvila v tem najbolj turbulentnem in krvavem obdobju japonske zgodovine, čeprav njihovi začetki segajo pogostokrat veliko dlje v zgodovino. Veliko tradicionalnih borilnih veščin ni preživelo tega obdobja, izključno iz razloga ker niso bile dovolj dodelane ali pa ker nihče od posameznikov, ki so se jih učili ni preživel bitk v tem obdobju, da bi lahko prenesel svoje znanje na naslednike. A z gotovostjo lahko trdimo, da so se ohranile le tiste tradicionalne borilne veščine, ki so bile najbolje pripravljene na soočenje z nasiljem v vsej njegovi veličini in pomenu. Skratka, iz tega obdobja so se prenesle naprej izključno le najboljše borilne veščine, katere so se kadar koli razvile na Japonskem. Posledično bi lahko dejali, da zgoraj omenjena obdbobja japonske zgodovine predstavljata t.i.: zlato obdobje tradicionalnih borilnih veščin.

Na drugi strani pa se je večina borilnih veščin Gendai Budo - a razvila v prvi polovici 20. stol. na ostankih Koryu Budo - a. Leta 1868 pride na japonskem do t.i.: Meiji restavracije, ki preoblikuje japonsko družbo iz vojaško - fevdalne ureditve v moderno državo po vzoru tedanjih evropskih držav. Tekom prvih 30 let Meiji obdobja (1868 - 1912) japonska družba z odprtimi rokami sprejema navade in znanja evropskih narodov ter zavrača in celo preganja določene lastne tradicije, katere so povezovali z osovraženim obdobjem Edo (Tokugawa) šogunata (1603 - 1868), katerega sta zaznamovala vojaška kasta (samurai) in vojaška diktatura (šogunat). V teh 30 letih izumre ogromno borilnih veščin Koryu Budo - a, tiste katerim pa vendarle uspe preživeti to obdobje se umaknejo na obrobje japonske družbe. Najpogostejši vzrok izumrtja večine borilnih veščin Koryu Budo - a v tem obdobju je dejstvo, da so se družine, ki so posedovale znanje posamezne tradicionalne borilne veščine v t.i.: Boshin vojni (januar 1868 - maj 1869) borile na strani Tokugawa šogunata ter so bile po vzpostavitvi Meiji restavracije nadvse uspešno preganjane. V zgodnjem obdboju Meiji restavracije je najbolj ironično prav dejstvo, da se je po uspešni vzpostavitvi Meiji restavracije oblasti uprl prav tisti klan samurai - jev, kateri je omogočil cesarski družini vnovično vladavino po več kot 1000 letih v t.i.: Satsuma uporu (29 januar 1877 -  24 september 1877). Po uspešno zatrtem Satsuma uporu, kateri tudi velja za zadnjo izmed številnih državljanskih vojn na Japonskem, je Meiji vlada nadvse temeljito preganjala in zatirale vse pripadnike nekdanje kaste samurai - jev, kateri se niso borili na cesarski strani in se uradno odpovedali svojim nekdanjim tradicijam in izročilom. Šele z vse agresivnejšim imperializmom Meiji obdobja v njegovih zadnjih 15 letih si prične takratna japonska vlada prizadevati za vnovično obuditev tradicionalnih borilnih veščin za potrebe indoktrinacije japonskega naroda v vse agresivnejši militarizem imperialnega obdobja. Pri čemer se Meiji oblast znova obrača na preizkušene metode indoktrinacije ljudskih mas v militarizem preko poučevanja borilnih veščin, katerih se je pred njimi že posluževal osovraženi Tokugawa šogunat od prve polovice 18. stol. dalje. Razlika med njihovimi metodami je predvsem v tem, da Meiji oblast le te prenese na veliko večjo družbeno skalo, kakor jih je  kadar koli uporabil Tokugawa šogunat. Kasneje Taisho oblast (1912 – 1926) in zgodnja Showa oblast (1926 – 1989) v pripravah in tekom 2.svetovne vojne tovrstne metode indoktrinacije le še dodelata in postopoma popolnoma preneseta v domeno priprave japonskega naroda za potrebe vojske in vojne mornarice v prihajajočih imperialističnih vojnah. Nakar sledi obdobje ameriške okupacije Japonske (1946 – 1952), v katerem ameriška administracija prepove vsakršno poučevanje borilnih veščin, z izjemo Aikodo – ja in Karate – ja. V tem obdobju in okolju se je na Japonskem rodil Gendai Budo ali moderne borilne veščine.

V zgornjih dveh odstavkih sem poizkusil karseda na kratko opisati družbeno – politično okolje, v katerem sta se razvila tako Koryu kot tudi Gendai Budo. A še preden se lotim obravnave razlik med obema sistemoma borilnih veščin, bi se za trenutek želel malce podrobneje ostaviti pri nastanku Gendai Budo – a. Kakor sem že omenil v predhodnem odstavku se je v prvih 30 letih Meiji obdobja izgubilo ogromno tradicionalnih borilnih veščin, zaradi specifičnih politično – družbenih razlogov tega obdobja. Posamezniki, kot so: Jigoro Kano, Ueshiba Morihei, Funakoshi Gichin, ipd., kateri so zaslužni, da so se moderne borilne veščine ohranile in razvile v takšno smer, kakršne poznamo danes, so se morali prilagoditi specifičnim potrebam njihovega časa, v kolikor so želeli sploh ohraniti borilne veščine. Opustiti so morali določene temeljne tradicije in načine poučevanja borilnih veščin, katere niso ustrezale potrebam masovnega poučevanja borilnih veščin; opustiti so morali večino t.i.: »brutalnih tehnik«, katere niso bile primerne za poučevanje splošnih ljudskih mas, itd. Postopoma so morali borilne veščine vse bolj in bolj približevati bodisi v smer borilnih športov bodisi v smer sistemov za kultiviranje posameznikovega uma, telesa in duha preko miroljubnih borilnih veščin. Veliko izmed njih niti ni imelo polnega dostopa do znanj in tradicij tradicionalnih borilnih veščin bodisi ker niso imeli primernega učitelja bodisi ker jim njihov učitelj iz takšnih ali drugačnih razlogov ni želel predati celotnega znanja posamezne tradicionalne borilne veščine; zaradi česar so se marsikateri očetje modernih borilnih veščin soočali z lastnim pomanjkljivim znanjem tradicionalnih borilnih veščin, na osnovi katerega so razvili moderne borilne veščine.

Nikar me ne razumite narobe, da ne spoštujem zaslug in truda, ki so ga očetje Gendai Budo – a vložili v njihovo delo.  A v kolikor vam želim dejansko prikazati razlike med Koryu in Gendai Budo se mi je zdelo nadvse pomembno, da vam vsaj malce podrobneje predočim okoliščine, v katerih se je razvil Gendai Budo, da boste lažje razumeli zakaj obstajajo tolikšne razlike med enim in drugim sistemom. Zavedam se, da so moja osebna stališča in pogledi še posebno kar se zadeva Gendai Budo – a za marsikoga milo rečeno sporni. A tovrstna stališča in poglede sem izoblikoval na osnovi lastnega preučevanja Budo – a v vsej njegovi celoti. Osebno nikoli nisem zavračal poti Gendai Budo – a ter se nadvse dobro zavedam njegovih zaslug in doprinosa k izboljšanju družbe. Na vas, ki berete moj prispevek pa je, da preden sprejmete kakršno koli moje stališče, mnenje ali pogled o le tem dobro premislite, ga po možnosti preverite ter šele na to sprejmete svojo odločitev v kakšni obliki ga boste sprejeli ali zavrgli. Zavedajte se, da na koncu koncev sleherni posameznik sprejema sam lastne odločitve, za katerimi naj bi načeloma tudi stal.

V kolikor ste se prebili čez nadvse dolg uvod ste dobili vsaj približno predstavo, v kakšnih okoljih sta se razvijala Koryu in Gendai Budo. Ta predstava vam bo v nadaljevanju v nadvse veliko pomoč pri razumevanju razlik med obema sistemoma, predvsem pa da boste lažje razumeli zakaj te razlike sploh obstajajo. Ljudje smo po naravi nadvse radovedna in vedoželjna bitja in zelo radi poznamo odgovor na vprašanje: zakaj. V kolikor mi je uspelo doseči zastavljeni cilj, sedaj imate vsaj približno razumevanje zakaj se Koryu in Gendai Budo tako razlikujeta kot se in moj čas pri sestavljanju uvoda ter vas čas pri prebijanju skozi uvod ni bil vržen stran. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na vprašanje: na  kakšen način se razlikujeta omenjena sistema.

Temeljne razlike med Koryu in Gendai Budo

V kolikor se držimo generalizacije so temeljne razlike med sistemoma sledeče:

Koryu Budo:

- Poučuje borilne veščine po sistemu poučevanja principov;
- Ne pozna prepovedanih, nečastnih ali kakršnih koli drugačnih tehnik, temveč pozna zgolj tehnike, ki delujejo in tehnike, ki ne delujejo;
- Ne  priznava nikakršnih koli drugačnih pravil kot zgolj in izključno naravnih zakonitosti;
- Vse  njegove tehnike temeljijo na principu: maksimalna poškodba v minimalnem času;
- Vsi njegovi principi temeljijo na principu: iskanja ravnovesja;
- Ne priznava nikakršnih univerzalnih form, katere bi se morali a priori učiti vsi njegovi učenci;
- Pri svojih učencih želi spodbujati čim večjo njihovo spontanost, kreativnost in prilagodljivost;
- Temelji na principu, da sleherni posameznik izrazi celega samega sebe s pomočjo Budo – a v sleherni okoliščini;
- Temelji na principu zavajanja nasprotnika ter sprejetju dejstva, da ne obstaja t.i.: poštena borba;
- Predvsem pa temelji na njegovem temeljnem principu, ki mu daje legitimizacijo obstoja, in sicer: Ustaviti sleherno obliko nasilja, vključno v nas samih.

Gendai Budo:

- Poučuje borilne veščine po sistemu poučevanja tehnik;
- Pozna t.i.: dovoljene in nedovoljene tehnike;
- Priznava obstoječa pravila, katere so sprejeli posamezni ustanovitelji borilnih veščin ter njihovi nasledniki;
- Večina njegovih tehnik temelji na principu: onesposobitev nasprotnika z minimalno poškodbo v minimalnem času;
- Temelji na poučevanju univerzalnih form – kata;
- Pri svojih učencih želi spodbujati čim večjo spontanost, kreativnost in prilagodljivost znotraj obstoječih pravil in razmerja t.i.: dovoljenih in nedovoljenih tehnik;
- Temelji na principu poštene borbe;
- Predvsem pa temelji na njegovem temeljnem principu, ki mu daje legitimizacijo obstoja, in sicer: Služiti po svojih najboljših močeh družbi, katere integrirni del smo.

V kolikor se omejim le na nekaj najbolj splošnih razlik med obema sistemoma

Namen tokratnega mojega prispevka ni, da bi podrobneje analiziral posamezne razlike med obema sistemoma, pač pa le da vas seznanim z osnovnimi razlikami ter vam v nadaljevanju morda odgovorim zakaj se sploh odločiti za Koryu Budo, v kolikšni meri pa bom pri tem uspešen pa bo presojal sleherni od vas sam zase.

Do sedaj sem o razlikah med obema sistemoma govoril izključno nasplošno ter vam poizkusil na kratko predstaviti okoliščine, v katerih sta se oba sistema razvila. Sedaj pa je čas, da si na dejanskem primeru pogledamo razlike med obema sistemoma.

Shotokai vs. Shotokan karate

V kolikor želimo resnično vsaj malo podrobneje razumeti razlike med Shotokai in Shotokan karate – jem, se moramo znova vrniti v polpreteklo zgodovino karate – ja. Vse do leta 1949 je obstajala le ena izmed smeri karate – ja na Japonskem in sicer le Shotokan karate, z izjemo Okinawe, kjer je že v tistem času obstajalo več različnih šol karate – ja (Shorei - ryu, Shorin - ryu, Goju – ryu, Tomari – te  in Shotokan – ryu). Shotokan – ryu karate (ryu v japonščini pomeni: šola, tradicija) je ustanovil Funakoshi Gichin Sensei z združitvijo Shorei – ryu in Shorin – ryu. 27. maja 1949 so naslednji učenci Funakoshi Sensei – ja: Obata Isao, Nakayama Masatoshi in Nishiyama Hidetaka ustanovili Nihon Karate Kyokai ali Japan Karate Association (JKA) oziroma Japonsko Karate Zvezo iz karate klubov na tokijskih fakultetah. S čimer so začeli zgoraj omenjeni posamezniki postopoma vse bolj in bolj odstopati od učenj tradicionalnega karate – ja, kakršnega je učil Funakoshi Sensei. A do dokončnega razkola med JKA, ki dandanes predstavlja Shotokan karate in Shotokai karate – jem je prišlo 1957 v času priprav pogreda Funakoshi Sensei – ja. Za časa svojega življenja je Funakoshi Sensei, tako kot njegovi predhodniki in učitelji, nasprotoval vsakršni ideji o prirejanju tekmovanj iz karate – ja ter le teh tudi nikoli ni dovolil, kakor tudi nikoli nobenemu izmed svojih učencev ni dal višjega dan – a od petega. Na dan pogreba Funakoshi Sensei – ja so ustanovitelji JKA priredili prvo tekmovanje v Shotokan karate – ju na Takushoku univerzi v Tokiju, kar je imelo za posledico, da sta najstarejša učenca Funakoshi Sensei – ja: Egami Shigeru in Ohshima Tsutomu za vedno prekinila vsakršne stike z JKA. Egami Sensei je ustanovil Shotokai, medtem ko je Ohshima Sensei ustanovil Shotokan Karate of America (SKA); Egami Sensei in Ohshima Sensei sta tudi bila edina učenca Funakoshi Sensei – ja, ki sta od njega prejela 5. dan, z izjemo tretjega sina Funakoshi Sensei – ja Funakoshi Gigo Sensei – ja.

Temeljne znančilnosti Shotokai karate – ja:

- Prepoveduje sleherna tekmovanja ali športno orientiranost karate – ja;
- Ne poučuje različnih stavov;
- Njegovo poučevanje ne temelji na formah (kata), čeprav le te uči v kasnejšem obdobju;
- Njegovi temeljni sestavni elementi so: udarci odprte dlani, komolčni in kolenski udarci, nožni udarci, udarci z rameni in glavo, manipulacije sklepov, meti, borba na tleh, napadanje na vitalne predele in vitalne točke, tehnike davljenja, tehnike imobilizacije, uporaba različnih orožij, itd.
- Preferira uporabo nizkih nožnih udarcev ali kolenskih udarcev v sočasni kombinaciji z ročnimi ali komolčnimi udarci in tehnikami manipulacij sklepov, imobilizacije, davljenja ali metov;
- Ne preferira in celo odsvetuje uporabo visokih nožnih udarcev;
- Vse tehnike, katere uporablja so potencialno smrtonosne ali povzročijo izredno težke telesne poškodbe;
- Ne pozna t.i.: prepovedanih tehnik;
- Najvišji možni dan, katerega je moč doseči je peti dan.

Temeljne značilnosti Shotokan karate – ja:

- Prireja športna tekmovanja iz karate – ja in je športno orientiran;
- Poučuje veliko število različnih stavov;
- Temelji na zgodnjem poučevanju form (kata);
- Njegovi temeljni sestavni deli so: udarci zaprte dlani (uporaba pesti), srednji in visoki nožni udarci, 36 tehnik metov, 26 kat in določene tehnike imobilizacije in manipulacije sklepov;
- Skoraj da ne uporablja nizkih nožnih udarcev, kolenskih in komolčnih udarcev, tehnik davljenja in uporabe različnih orožij, saj so tovrstne tehnike nedovoljene na tekmovanjih;
- Prepoveduje in ne poučuje: udarcev z rameni in glavo, napadanja na vitalne predele in točke ter borbe na tleh;
- Ne poučuje uporabe nizkih nožnih udarcev ali kolenskih udarcev v sočasni kombinaciji z ročnimi ali komolčnimi udarci in tehnikami manipulacij sklepov, imobilizacije, davljenja ali metov;
- Preferira in celo svetuje uporabo visokih nožnih udarcev;
- Pozna veliko število t.i.: prepovedanih tehnik;
- Je prečiščen večine najbolj učinkovitih tehnik tradicionalnega karate – ja, katere so potencialno smrtonosne ali povzročajo težke telesne poškodbe;
- Najvišji možni dan, katerega je moč doseči je deseti dan.

V kolikor le na hitro preletimo razlike med Shotokai karate – jem in Shotokan karate – jem, lahko opazimo, da je Shotokai karate izključno usmerjen in namenjen za proučevanje realne borbe, medtem ko je na drugi strani Shotokan karate primarno usmerjen in namenjen za tekmovanja iz borilne veščine. Shotokai karate, nam kot predstavnik Koryu Budo – a ponuja sklop nadvse učinkovitih orodij namenjenih za realno borbo, medtem ko nam Shotokan karate, kot predstavnik Gendai Budo – a, ponuja sklop učinkovitih orodij za tekmovanja iz borilnih veščin.

Iz zgoraj navedenega je nadvse jasno vidna temeljna razlika med Koryu in  Gendai Budo – m. Koryu Budo je bil od nekdaj in je še vedno primarno osredotočen na preučevanje realne borbe in usposabljanju posameznika na le – to. Na drugi strani pa se je  Gendai Budo primarno osredotočil na športno orientiranost borilnih veščin ter čim bolj učinkovitemu približevanju borilne veščine športu.



Zakaj se odločiti za Koryu Budo?


To vprašanje bi si moral prvo zastaviti sleherni posameznik, ki razmišlja o tem, da bi se pričel učiti eno izmed borilnih veščin Koryu Budo – a. Koryu Budo ni Pot, ki bi bila namenjena vsakomur, ki bi se želel ukvarjati z borilnimi veščinami in pravtako ni Pot, na katero bi se podajali nepremišljeno. Koryu Budo od svojih učencev zahteva bistveno več kot Gendai Budo, a v zameno ponuja ne le znanja, katera Gendai Budo ne poseduje, temveč nam istočasno tudi ponuja priložnost, da se soočimo z najtemnejšimi in najplemenitejšimi lastnostmi človeške vrste ter priložnost, da vstopimo v svet prežet s starodavnimi tradicijami, skrivnostmi in paradoksi.

Slehernega posameznika, ki se je odločil učiti eno izmed številnih borilnih veščin Koryu Budo – a čaka veliko presenečenje že na prvem treningu, čemur bodo nadaljna presenečenja le sledila. Prvo veliko presenečenje, s katerim se bo posameznik srečal že na samem začetku spoznavanja ene izmed borilnih veščin Koryu Budo – a je sam način poučevanja. Poučevanje Koryu Budo – a, namreč temelji na poučevanju principov za razliko od Gendai Budo – a, katerega poučevanje temelji na poučevanju tehnik. O čemer sem podrobneje spregovoril v svojem predhodnem prispevku na tem forumu, in sicer v prispevku: Tehnika ali princip? Naslednje veliko presenečenje, s katerim se bo posameznik srečal je naklonjenost Koryu Budo – a oz. njegovih inštruktorjev / učiteljev, da posameznik dvomi v vse kar se bo učil v sklopu Koryu Budo – a. Njegov inštruktor / učitelj od njega ne bo le želel, da upravičeno podvomi v posamezna znanja, temveč bo to tudi pričakoval in zahteval, čeprav bo na drugi strani od njega zahteval brezpogojno poslušnost. Posameznik bo tako že na samem začetku soočen z nenehnim iskanjem ravnovesja med njegovimi upravičenimi dvomi v predstavljeno znanje in njegovo brezpogojno poslušnostjo do njegovega inštruktorja / učitelja. Prav to nenehno iskanja ravnovesja predstavlja temelj Koryu Budo – a.

Veliko inštruktorjev in tudi učiteljev posameznih borilnih veščin vidi bistvo Koryu Budo – a v ravnovesju samemu, medtem ko osebno delim prepričanje z manjšino znotraj stroke in vidim bistvo Koryu Budo – a prav v iskanju ravnovesja ne pa v ravnovesju samemu. Za marsikogar bi bila ta razlika med dvema t.i. taboroma znotraj stroke Koryu Budo – a, zgolj posledica različnih pogledov na eno in isto zadevo. A v kolikor to razliko pogledamo malo bolj podrobno kaj hitro uvidimo, da posamezniki iz prvega tabora proučujejo in se večinoma ukvarjajo s končnim stanjem, ki nastane v delčku trenutka in že v naslednjem delčku trenutka tudi izgine. Medtem ko na drugi strani posamezniki iz drugega tabora proučujejo in se večinoma ukvarjajo s potjo, z načinom kako uspešno priti do končnega stanja, katerega tako vneto proučujejo njihovi kolegi iz prvega tabora. Sleherno ravnovesje, ko se vzpostavi s tem tudi napove svoj propad. V realni borbi, katera se odvija zelo hitro in zelo intenzivno se vmesna ravnovesja vzpostavljajo in izginjajo v delčku sekunde, ko uspešno izvedemo določeno aplikacijo specifičnega principa in z njo vsaj za delček sekunde prisilimo našega nasprotnika v obrambo in ga na koncu tudi porazimo, v kolikor on seveda predhodno ne porazi nas. A v skladu z mojim razumevanjem Budo – a njegovo bistvo ne leži v tem, da bo ustavil nasilje / kaos in na novo vzpostavil ravnovesje, temveč v nenehnem iskanju načina kako bo znova vzpostavil novo ravnovesje. Budo si ne prizadeva za vsako ceno ohraniti starega ravnovesja, katero se je porušilo, temveč si prizadeva vnovično vzpostaviti novo ravnovesje iz kaotične situacije, katera je nastala po uničenju starega ravnovesja ne glede na ceno in potrebne žrtve. Cilj Budo – a je ravnovesja, a njegov namen leži v doseganju tega cilja.

Cilj je na začetku sleherne poti neotipljiv in zgolj privid in le od našega namena in naše volje, da udejanimo naš namen je odvisno ali nam bo resnično uspelo doseči zastavljeni cilj. V kolikor smo se sposobni brezpogojno predati našemu namenu in storiti vse kar je v okviru naših sposobnosti in zmožnosti, v kolikor smo sposobni usmeriti in skoncentrirati vso našo voljo v manifestacijo našega namena in pri tem preseči celo naše lastne omejitve bomo sposobni doseči sleherni naš cilj. Naš namen mora postati istočasno tako naš namen kot tudi cilj sam; ali kot je nekoč dejal Budha: "Pomembna je Pot in ne cilj."

V kolikor ste v tem kratkem opisu bistva Koryu Budo – a uvideli nekaj kar vas je pritegnilo in ste se pripravljeni soočiti z neko povsem drugačno miselnostjo kakršne ste vajeni, v kolikor ste se pripravljeni podati na odkrivanje povsem tujega sveta prepreženega s številnimi paradoksi, starimi tradicijami in skrivnostmi, od katerih marsikatero ne boste nikoli povsem doumeli ter si želite iskreno in predano učiti znanja borilnih veščin, ki so namenjena izključno za realno borbo in so predvidena kot naša zadnja izbira, ko smo primorani braniti svoje bližnje, prepričanja, načela ali celo naš lastni obstoj, potem je Koryu Budo pravilna odločitev za vas in boste znotraj njega odkrili predvsem samega sebe. Kajti Budo se začne in konča v nas. Budo je tisti tihi glasek v nas, ki nam da vedeti kaj je prav in kaj ne ter da v sleherni situaciji vedno storimo tisto kar je prav, kar je v skladu z novim ravnovesjem, ki se poraja iz ognjenih zubljev kaosa, četudi vemo da to ni dobro.Namreč le preprosti in ozkogledni ljudje enačijo tisto kar je prav s tistim kar je dobro. Temeljna razlika med pravilnim in dobrim je v tem, da je dobro vedno družbeno splošno pogojeno in določeno, medtem ko je pravilno vedno stvar naše subjektivne presoje, intuicije in vesti. Zelo pogosto je tisto kar je prav slabo in v tovrstnih trenutkih, v tovrstnih prelomnicah imamo priložnost resnično preseči samega sebe in narediti tisto kar je prav ne glede na to, da se zavedamo da bo družba naše dejanje v prihodnosti označila kot za slabo ali celo zlo dejanje. A neizpodbitno dejstvo je, da v tovrstnih trenutkih nismo navzoči z vso občo družbo, s katero bi se lahko posvetovali, pač pa se v njih vedno znajdemo intimno sami in odtujeni od preostale družbe in le mi sami in ne obča družba se bomo morali odločiti ali bomo sledili samemu sebi ali pa bomo tako kot večina ljudi sledila nekomu drugemu. V kolikor nas Koryu Budo želi kar koli naučiti nas želi naučiti predvsem, da v slehernem trenutku sledimo svoji vesti, prepričanjem, načelom, verovanjem – samemu sebi.




"V kolikor ne slediš samemu sebi, vedno slediš nekomur drugemu."

Miyamoto Musashi